Transformativna gospodarstva: kaj to pomeni?

Transformativno gospodarstvo je inovativen pristop, ki poskuša radikalno spremeniti tradicionalne ekonomske paradigme. Cilj je ustvariti sistem, ki ni osredotočen izključno na dobiček, temveč postavlja v središče dobrobit ljudi, spoštovanje okolja in socialno pravičnost. Ta pristop se osredotoča na krepitev lokalnih skupnosti, krožno gospodarstvo, okoljsko trajnost in socialno pravičnost.

Ključna točka transformativnega gospodarstva je koncept so-ustvarjanja. Ljudje niso zgolj pasivni potrošniki, ampak aktivni udeleženci v proizvodnji in distribuciji blaga in storitev, tako da imajo ekonomski procesi pozitiven vpliv na več ravneh, od okolja do individualnega blagostanja.

Primeri transformativnega gospodarstva

1. Skupno dobro: Viri, kot so voda, gozdovi in znanje, so upravljani kolektivno skozi modele participativnega upravljanja, ki zagotavljajo pravično in trajnostno razdelitev, kot na primer v projektih upravljanja vodnih virov v mnogih lokalnih skupnostih.
2. Solidarnostno gospodarstvo: Mreže zadrug, ki dajejo prednost poštenemu delu in prerazporeditvi bogastva, kot na primer številne kmetijske zadruge, ki temeljijo na načelih socialne pravičnosti in spoštovanja okolja.
3. Krožno gospodarstvo: Proizvodni modeli, ki spodbujajo zmanjšanje odpadkov in ponovno uporabo materialov, kot so projekti, ki regenerirajo surovine iz odpadkov in odpravljajo koncept odpadkov.
4. B-korporacije: Podjetja, ki se zavezujejo k visokim socialnim in okoljskim standardom, kot sta Patagonia ali Natura, ki v svojo misijo vključujejo pozitiven vpliv.
5. Etične finance: Bančni sistemi, ki dajejo prednost etičnim naložbam in trajnostnim projektom, kot je Banca Etica v Italiji, ki financira pobude s socialnimi in okoljskimi cilji.

Od leta 2022 se je Rethinkable Festival osredotočil na transformativna gospodarstva in postavil v središče svoje agende potrebo po premisleku o tradicionalnih ekonomskih modelih. S pomočjo delavnic, okroglih miz in interaktivnih sej je festival raziskal, kako lahko gospodarstvo postane orodje za reševanje globalnih izzivov, kot so podnebna kriza, socialne neenakosti in izčrpavanje naravnih virov.

Festival ponuja prostor za razpravo o alternativnih praksah, kot so krožno gospodarstvo, etične finance in mreže solidarnostnega gospodarstva, pri čemer spodbuja aktivno sodelovanje pri ustvarjanju trajnostnih rešitev. V skladu z načeli transformativnih gospodarstev se Rethinkable zavezuje k širjenju idej, ki premikajo pozornost od dobička k skupni dobrobiti in socialni pravičnosti ter spodbujajo sistemske spremembe, ki so vključujoče in spoštljive do okolja.

S temi razpravami in praktičnimi aktivnostmi festival Rethinkable udeležence spodbuja k razmisleku o svoji vlogi pri gradnji gospodarstva, ki bi lahko služilo kot vzvod za kulturno, socialno in ekološko preobrazbo.

—

Če želiš poglobiti svoje znanje o transformativnih gospodarstvih, so na voljo različni spletni viri v slovenščini:

1. Ekologi brez meja (https://ebm.si) je slovenska okoljska nevladna organizacija, ki se ukvarja s trajnostjo in krožnim gospodarstvom. Ponuja zbirko virov na temo, kot so ravnanje z odpadki, okoljska pravičnost in krožno gospodarstvo.

2. Inštitut za ekonomsko demokracijo (https://institut-ed.si) je slovenski inštitut, ki dokumentira in spodbuja prakse socialne in solidarnostne ekonomije ter pravičnega gospodarstva, s ciljem vzpostavitve trajnostnega modela.

3. Umanotera (https://umanotera.org) je slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ki se ukvarja z izzivi podnebnih sprememb, socialne pravičnosti in trajnostne potrošnje. Njihovi projekti raziskujejo tudi trajnostne oblike gospodarstva, vključno z transformativnimi praksami.

—

Bibliografija:

1. Latouche, Serge. “Srečno razrastanje”. Krtina, 2010.
2. Zupanc, Milan. “Krožno gospodarstvo in trajnostni razvoj”. Fakulteta za management, 2017.
3. Polič, Matjaž. “Etične finance: Teorija in praksa”. Založba FDV, 2014.
4. Dragoš, Srečo. “Solidarnostno gospodarstvo v Sloveniji”. Fakulteta za socialno delo, 2019.
5. Blažič, Katja. “Trajnostna prihodnost: Prakse v Sloveniji”. Založba ZRC, 2021.